Fitnes, mraz in zdravila: zakaj se redimo, čeprav mislimo, da delamo vse prav?

Se vam kdaj zdi, da jeste povsem enako kot vedno, teža pa vseeno počasi leze navzgor, ne glede na to, kako zelo se trudite? Morda niste vi tisti, ki dela nekaj narobe – morda je kriv eden od štirih tihih sprožilcev apetita, na katere le redko posumimo, ker se skrivajo v povsem vsakdanjih navadah: v škatlici šumečih vitaminov, v receptu iz lekarne, v jutranjem teku ali celo v tem, da smo pravkar iz mraza stopili v ogreto sobo.

Znanka, s katero se občasno dobim na kavi, mi je pred časom razlagala prav tako izkušnjo. Jeseni je zaradi prehladov začela redno jemati šumeče vitaminske tablete, kmalu zatem pa je opazila, da je lačna že uro ali dve po kosilu, čeprav se njen jedilnik ni bistveno spremenil. Sprva je krivila stres v službi, a ko je čez nekaj tednov tablete opustila, se je apetit umiril sam od sebe. Njena izkušnja lepo pokaže, kako težko je včasih razvozlati, kaj v resnici poganja naš tek – in prav zato velja pogledati malce globlje v ozadje.

1. Prehranski dodatki

Če imate radi šumeče tablete z vitamini in minerali, bodite pozorni: prav vse lahko precej povečajo apetit. Gre namreč za običajno reakcijo telesa, ko zazna, da je določene snovi v organizmu naenkrat preveč – telo se na to odzove tako, da po svoje poskuša vzpostaviti ravnovesje, apetit pa je eden od signalov, s katerimi to počne. Podoben učinek lahko imajo tudi drugi zgoščeni prehranski dodatki, kot so vegeta, pripravljene začimbne mešanice, dodatki za omake in podobno, saj gre pogosto za visoko koncentrirane snovi, na katere telo reagira intenzivneje kot na običajno hrano.

Ključna beseda je zmernost. Kot opozarjajo tudi na Vemkajjem.si, je Ko zdravniki odsvetujejo sladkarije, pri tem ne mislijo na sladkor – največja nevarnost prehranskih dodatkov namreč ni v njih samih, temveč v tem, da z njimi zlahka pretiravamo, saj poleg njih jemo še običajno hrano, ki ima svoje učinke. Če vas apetit med obroki pogosto "napade", si lahko pomagate tudi z izbiro pravih živil – pregled najdete v prispevku Hrana, ki zatre apetit: 8 živil, ki vas resnično nasitijo – in zakaj sladoled in pica to nikoli ne bosta.

2. Zdravila

Res je, da ljudje na zdravila reagiramo različno, a marsikatero zdravilo, ki ga jemljemo za lajšanje vsakodnevnih tegob, ima med stranskimi učinki tudi povečan tek. To še posebej velja za nekatere antidepresive in zdravila za lajšanje glavobolov. Po podatkih klinike Mayo je povečanje telesne teže morebiten stranski učinek skoraj vseh antidepresivov, pri čemer naj bi bili temu bolj nagnjeni nekateri triciklični antidepresivi ter zdravili paroksetin in mirtazapin. Razlogov je več: od zadrževanja tekočine, izboljšanega razpoloženja, ki povrne tek, do manjše telesne aktivnosti med okrevanjem.

Če ste telesno dejavni in hkrati jemljete redna zdravila, si je vredno prebrati tudi pregled na Vemkajjem.si Zdravila, ki jih ne smemo mešati s telesno aktivnostjo, kjer je pojasnjeno, kako lahko nekatera zdravila vplivajo na vadbo in obratno. Zanimivo je tudi, da ima lahko izboljšano razpoloženje, ko zdravila začnejo delovati, pozitiven "stranski učinek" na apetit – več o povezavi med hrano in dobrim počutjem preberite v prispevku 5 živil za boljše razpoloženje. Če opazite, da vam določeno zdravilo spreminja tek, se o tem vedno posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom – morda obstaja enako učinkovita alternativa z manj izrazitim učinkom na apetit.

3. Fitnes rutina

Če redno skrbite za svojo kondicijo, se telo sčasoma navadi na vaš režim rekreacije. Na vsako spremembo – nov šport, intenzivnejši trening, daljšo progo – pa se pogosto odzove s povečanjem apetita. Telo se na tak način pripravlja na nove izzive in obremenitve, saj potrebuje več "goriva" za gradnjo in obnovo mišic. Dobra novica je, da se telo razmeroma hitro prilagodi, apetit pa spet postane obvladljiv.

Zanimivo je, da lahko vadba deluje tudi ravno obratno. Raziskava Univerze Brigham Young, objavljena v reviji Medicine & Science in Sports & Exercise, je pokazala, da že 45 minut zmerne do intenzivne vadbe zmanjša možgansko odzivnost na slike hrane – z drugimi besedami, po vadbi smo lahko manj, ne bolj, motivirani za hrano. Podrobnosti raziskave najdete v prispevku na Vemkajjem.si Telovadba, ki zmanjša apetit. Kako se to sklada s pojavom povečanega apetita ob spremembi rutine? Preprosto – gre za dva različna mehanizma, ki lahko delujeta hkrati: kratkoročni "šok" ob novi obremenitvi lahko apetit poveča, redna in ustaljena vadba pa ga dolgoročno pomaga uravnavati. Pri tem igrajo pomembno vlogo tudi stres, spanec in hormon kortizol, o čemer podrobneje piše prispevek Razbijamo mit: ženske morajo s starostjo pridobivati na teži.

4. Mrzlo vreme

Že od pradavnine ljudje ob shladitvi vremena jemo več, zato gre pri tem za nekakšen evolucijski refleks, ki se mu je težko izogniti. Telo za zimo potrebuje več energijskih zalog, da lahko vzdržuje telesno temperaturo. To ni le ljudsko prepričanje – znanstvena raziskava, objavljena v reviji PLOS ONE, je pri miših pokazala, da izpostavljenost mrazu poveča presnovo, telo pa to poveča porabo energije skoraj v celoti nadomesti s povečanim vnosom hrane, tako da do izgube teže kljub višji porabi kalorij pogosto sploh ne pride. Podobno se lahko dogaja tudi pri ljudeh, čeprav so mehanizmi seveda bolj zapleteni.

Zanimivo pa je, da se nekaj podobnega dogaja tudi poleti, ko s pregretim telesom vstopimo v pretirano ohlajen, klimatiziran prostor. Tudi takrat telo doživi nekakšen temperaturni šok in se lahko odzove s povečanim apetitom. Kot razkriva prispevek 3 glavni krivci, zaradi katerih se bomo poleti redili, k poletnemu pridobivanju kilogramov največ prispevajo prav slabši spanec zaradi vročine, nihanje hormonov lakote in sitosti ter pogosti temperaturni preskoki med klimo in soncem. Podrobneje o tem, kako pogosti temperaturni šoki obremenjujejo telo, piše tudi prispevek Poletni napitek s cimetom je varuh zdravja. Tako lahko poenostavimo: tudi klimatske naprave – enako kot mraz – lahko posredno "redijo", saj telo na nenadne temperaturne spremembe reagira zelo podobno, ne glede na to, ali gre za vročino ali mraz.

Kaj lahko naredite s to informacijo?

Nobenega od naštetih štirih sprožilcev apetita si ne smemo predstavljati kot usodo, ki ji ne moremo ubežati. Gre bolj za to, da razumemo, zakaj nas nekega dne nenadoma "posili" lakota, čeprav se prehrana in gibanje nista bistveno spremenila. Če veste, da vam določen vitaminski dodatek, novo zdravilo, sprememba vadbenega režima ali kar vreme povečuje apetit, boste lažje ostali pozorni na to, kaj in koliko dejansko pojeste – brez občutka krivde, da ste "naredili nekaj narobe". Če imate občutek, da je vaš apetit trajno in izrazito povečan, je vedno najbolje, da se o tem pogovorite z zdravnikom ali dietetikom, saj lahko skupaj poiščete vzrok in najbolj ustrezno rešitev za vas.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.