
Kozarec gostega, zeleno-rumenega napitka vsako jutro, še preden si umijete zobe – tako preprosto je videti recept, ki se je med bralkami in bralci hitro razširil iz roke v roko. Sestavine so povsem vsakdanje: voda, limone, peteršilj, grenivka in ščepec sode bikarbone. A prav v tej preprostosti je njegova prednost – nič dragega, nič eksotičnega, le kombinacija živil, ki jih marsikdo že ima v hladilniku.
Ena od naših bralk je opisala, kako je po dopustu, polnem pečenk in sladic, sosedova mama, izkušena kuharica in že vrsto let upokojena medicinska sestra, prisegala prav na tak napitek vsako pomlad. "Po tednu dni sem se počutila bistveno lažje, manj napihnjeno, in tudi prebava je stekla bolje," je povedala. Seveda gre za osebno izkušnjo posameznice, ne za znanstveni dokaz, a takšne zgodbe so prav razlog, da se vredno podrobneje poglobimo v sestavine tega napitka in v to, kaj o njih dejansko pravijo raziskave.
Poleg tega, da po nekaterih ugotovitvah pomaga topiti odvečne maščobe, naj bi ta napitek organizem tudi čistil, razstrupljal, izboljšal prekrvavitev in pospešil presnovo. Gre torej za kombinacijo učinkov, ki jih marsikdo išče po praznikih, dopustu ali preprosto kadar želi svojemu telesu nameniti malce več pozornosti.
Ena ključnih sestavin tega recepta je peteršilj, ki spada med naravne diuretike in je bogat z vitaminom C ter drugimi koristnimi snovmi. Po podatkih pregleda objavljenega v reviji PMC – Renal health benefits of parsley peteršilj vsebuje flavonoide, fenolne kisline in eterična olja, ki naj bi delovali antioksidativno, protivnetno in diuretično, čeprav avtorji opozarjajo, da je večina dokazov še iz živalskih študij in da so klinične raziskave na ljudeh omejene. Podobno tudi pregled na portalu Healthline o peteršiljevem čaju navaja, da naj bi peteršilj deloval kot naraven diuretik, vendar dodaja, da so dokazi pri ljudeh še skromni.
Če peteršilju dodamo še limone in grenivko, dobimo napitek, ki je po nekaterih ugotovitvah uporabnikov pripomogel pri vzdrževanju že normalnih vrednosti holesterola v krvi – seveda v okviru zdravega načina življenja, redne telesne dejavnosti in uravnotežene prehrane, ne kot nadomestilo za zdravniško obravnavo.
Sestavine:Najprej vodo prekuhajte in pustite, da se ohladi na sobno temperaturo. Limone še posebej pazljivo in temeljito operite, ker boste uporabili cele limone. Z lupinami vred jih narežite na tanke kolobarje. Prav tako na drobno sesekljajte peteršilj. Od grenivke uporabite sveže stisnjen sok. Vse skupaj zmešajte in dodajte vodo, nato pa steklen vrč postavite čez noč v hladilnik.
Naslednje jutro vse skupaj dajte v mešalnik in zmiksajte, da nastane gladka, kašasta zmes. Tak napitek lahko hranite v hladilniku, popijte pa vsak dan po 100 mililitrov tega napitka. Če le gre, pijte na tešče – celo preden si umijete zobe.
Po nekaj dneh boste morda opazili, da napitek vpliva na vašo prebavo, marsikdo med bralci pa poroča tudi o izboljšanem počutju in več energije.
Peteršilj je rastlina z dolgo zgodovino uporabe v ljudski medicini. Kot smo že podrobneje opisali v prispevku Odkrijte najpomembnejše superživilo z vrta: peteršilj, je peteršilj bogat z vitaminoma A in C, železom, kalcijem in magnezijem, hkrati pa je znan po svojem diuretičnem učinku. Po podatkih raziskave, ki jo povzema znanstvena baza ResearchGate (Diuretic effect and mechanism of action of Parsley), naj bi diuretični učinek peteršilja temeljil na zaviranju natrijevo-kalijeve črpalke, kar povečuje izločanje natrija in vode, ob hkratnem ohranjanju kalija – mehanizem, ki se razlikuje od delovanja večine farmacevtskih diuretikov. Več o kombinaciji peteršilja in limone v praksi si lahko preberete tudi v prispevku Čudežni tandem: peteršilj in limona.
Limona velja za pravo zakladnico vitamina C in flavonoidov – naravnih rastlinskih spojin z antioksidativnim delovanjem. Kot smo opisali v članku 6 razlogov, zakaj bi morali pogosteje uporabljati limono v svoji prehrani, naj bi po nekaterih ugotovitvah redno uživanje citrusov pripomoglo k zaščiti ožilja in boljši prekrvavitvi, medtem ko vitamin C podpira normalno delovanje imunskega sistema. Limona je poleg tega bogata s pektinom, topno vlaknino, ki ji znanstveniki pripisujejo vlogo pri uravnavanju že normalnih ravni holesterola – kar podrobneje pojasnjujemo v naslednjem poglavju.
Grenivka je citrus, ki je v zadnjih letih pritegnil veliko zanimanja prav zaradi svoje vsebnosti pektina in antioksidantov. V prispevku Grenivka z medom topi maščobe, vendar pozor! smo že opisali, da grenivka poleg vitamina C vsebuje tudi vitamine A, B, D in E ter minerale, kot so kalcij, magnezij, cink in železo. Podobno tudi v prispevku Razvajanje z rdečo grenivko: dovoljeno! navajamo, da naj bi grenivka po nekaterih ugotovitvah pripomogla k uravnavanju ravni trigliceridov in maščob v krvi.
Morda najbolj zanimiv del te zgodbe je prav pektin – topna vlaknina, ki jo najdemo v lupinah in beli kožici citrusov, torej tudi v limonah in grenivki, ki ju v tem receptu uporabimo z lupino vred. Klinična študija, objavljena v reviji in dostopna na PubMed – The effects of grapefruit pectin on patients at risk for coronary heart disease, je pri 27 udeležencih s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni pokazala, da je dodajanje grenivkinega pektina prehrani – brez kakršnih koli drugih sprememb prehrane ali življenjskega sloga – povezano z znižanjem skupnega holesterola za približno 7,6 %, LDL holesterola (t. i. "slabega" holesterola) pa za približno 10,8 %.
Podobno tudi pregledna študija, objavljena v reviji European Journal of Clinical Nutrition (Cholesterol-lowering properties of different pectin types), navaja, da naj bi viskozne vlaknine, kot je pektin, pri ljudeh z blago povišanimi vrednostmi holesterola znižale LDL holesterol za približno 7 do 10 odstotkov, pri odmerku okoli 15 gramov pektina na dan. Mehanizem naj bi temeljil na vezavi žolčnih kislin v črevesju, kar telo spodbudi, da za njihovo nadomestitev porabi več holesterola iz krvi – podobno razlago najdemo tudi pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA), na katero se sklicuje omenjena raziskava.
Velja seveda omeniti, da gre za zmeren, ne dramatičen učinek, in da en kozarec domačega napitka ne more nadomestiti zdravil, ki jih je predpisal zdravnik. Že obstoječi prispevki na našem portalu, na primer Kako na naraven način znižati holesterol, poudarjajo, da je za vzdrževanje zdravih vrednosti holesterola najpomembnejša kombinacija več dejavnikov: vlaknin, gibanja, zdravih maščob in zmernosti pri hrani.
Preden napitek vključite v svoj vsakdan, je vredno omeniti nekaj pomembnih opozoril. Grenivka je namreč ena izmed redkih sestavin v prehrani, za katero je ameriška agencija FDA izdala posebno opozorilo: grenivka in grenivkin sok lahko vplivata na delovanje določenih zdravil, med drugim tudi nekaterih zdravil za zniževanje holesterola (statinov), s tem, da zavirata encim CYP3A4 v črevesju in povečata količino zdravila, ki preide v kri. Podobno opozarja tudi pregled, objavljen v reviji CMAJ (Grapefruit–medication interactions), ki svetuje, da se osebe, ki jemljejo zdravila za srce, ožilje ali ščitnico, pred uživanjem grenivke posvetujejo s svojim zdravnikom ali farmacevtom.
Tudi peteršilj v večjih količinah ni primeren za vse – odsvetuje se ga nosečnicam, prav tako pa naj bodo previdni tisti, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi ali imajo težave z ledvicami, kot smo opisali že v prispevku Pozabljeno zdravilo: peteršiljev čaj. Najbolje je, da napitek pijete v zmernih količinah, torej okoli 100 mililitrov na dan, kot tudi predlaga izvirni recept, in da morebitno daljše uživanje uskladite s svojim zdravnikom, še posebej, če redno jemljete katero koli zdravilo.
Mnogi bralci, ki so preizkusili podobne napitke, poročajo, da je najlažje, če si jih pripravite vnaprej, za ves teden, in jih hranite v steklenem vrču v hladilniku. Tako vam zjutraj ostane le še meriti 100 mililitrov in postopek se hitro spremeni v rutino, podobno jutranji skodelici kave. Če želite poskusiti še druge naravne načine za podporo zdravju ožilja, si lahko ogledate tudi prispevek Oves znižuje holesterol in sladkor, kjer je opisana vloga beta-glukanov v ovsu, ali pa članek Kako veste, kdaj morate v svojo prehrano vključiti več soje?, ki govori o vlogi rastlinskih beljakovin pri zdravju srca.
Kot pri vsaki novi prehranski navadi velja: poslušajte svoje telo, začnite z manjšimi količinami in bodite pozorni na morebitne neželene odzive, kot so prekomerno uriniranje, draženje želodca ali sprememba v delovanju prebave.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
