5 razlogov, zakaj pogosteje jesti beli fižol

Beli fižol je idealna jed za hujšanje. Ne verjamete? Pa bi morali! Fižol namreč vsebuje ogromno vlaknin, kar pomeni, da boste po samo nekaj žlicah še dolgo imeli občutek sitosti. Hrana bogata z ogljikovimi hidrati vam zagotavlja občutek sitosti dobre pol ure. Hrana bogata z maščobami, vas bo nasitila tudi za 4 ure. Hrana bogata z vlakninami, vam bom bo cel dan dajala občutek kot, da ste pravkar jedli.

Če imate težave s popoldanskimi prigrizki, potem morate za kosilo jesti fižol, beli fižol v kakršnikoli obliki - kot pasulj, ali v solati.



1. Beli fižol je bogat z antioksidanti. Veliko antioksidantov pomaga telesu pri premagovanju rakavih celic. Antioksidanti uničujejo proste radikale, ki uničujejo škodljive celice vseh vrst.

2. Veliko vlaknin ne daje samo občutka sitosti, pač pa blagodejno vplivajo na prebavni trakt, uravnavajo stopnjo kislosti v telesu, krepijo in obnavljajo živčevje, hkrati pa razgradljiva vlakna vežejo nase žolčno kislino, kar v jetrih povzroči nastanek škodljivega holesterola. Nerazgradljive vlaknine pomagajo pri zaprtosti. Pri tem je potrebno povedati, da ima 100 gramov belega fižola 52 % dnevne potreba po vlakninah.

3. Veliko vitamina B9 je dobro za srce. Vitamin B9 se imenuje tudi folna kislina in preprečuje nastanek srčnega in možganskega infarkta. V samo 100 gramih fižola je več kot 50 % dnevne potrebe po folni kislini, poleg tega pa je v fižolu razmeroma malo maščob, kar je dobro za srce.

4. Fižol spodbuja delovanje možganov in izboljšuje spomin. Za boljše kognitivne sposobnosti je zaslužen vitamin B1 ali tiamin, ki ga je dovolj že v 90 gramih fižola.

5. Pomaga pri odstranjevanju sulfitov. Fižol vsebuje veliko molibdena, ki je ključen element za gradnjo encima sulfit oksidaze. Ta encim razstruplja slufite, ki ga je veliko predvsem v industrijsko procesirani hrani, povzročajo pa glavobole, povečan srčni utrip, dezorientacijo, motnje v delovanju živčnega sistema ...

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.