Pet bolezni, ki vas napadejo v tišini – in jih po podatkih SZO pri milijardah ljudi odkrijemo prepozno

Nekatere bolezni ne bolijo, dokler ni že skoraj prepozno. V tem prispevku poglejmo, katerih pet "tihih" zdravstvenih težav je po nekaterih ugotovitvah najlažje spregledati, in kako lahko z preprostimi koraki pravočasno ukrepamo.

Predstavljajte si, da se vsak dan počutite "kar v redu" - malce utrujeni, malce zmrznjeni, malce brez energije - in to pripisujete stresu, slabemu spancu ali pač jeseni. Prav v tem se skriva past. Nekatere najpogostejše kronične bolezni namreč sploh nimajo opozorilnih znakov, ali so ti tako blagi in nejasni, da jih preprosto živimo mimo, kot da se ne bi zgodile. Ko dobro razmislite, boste verjetno ugotovili, da je prav to, kar jih naredi nevarne - ne bolečina, ampak tišina, s katero se razvijajo v ozadju. Kaj torej lahko storimo, da jih ujamemo pravočasno?

Znanka ene od bralk portala je leta dolgo trpela za nenavadno utrujenostjo, mrazom v rokah in nogah ter slabšim razpoloženjem, pa je vse to pripisovala napornemu delu in pomanjkanju spanca. Šele ob naključnem krvnem testu pred operacijo se je izkazalo, da gre za izrazito pomanjkanje vitamina D in blago motnjo delovanja ščitnice - dve od petih "tihih" bolezni, o katerih govorimo v tem prispevku. Po nekaj mesecih ustreznega ukrepanja in rednih kontrol se je njeno počutje občutno izboljšalo. Njena izkušnja je dober opomnik, da je včasih vredno preveriti tudi tisto, česar "sploh ne čutimo".

1. Nizek nivo vitamina D

Čeprav se vam morda ne zdi pomembno, dolgotrajno pomanjkanje vitamina D (lahko gre tudi le za nekaj tednov) je po nekaterih ugotovitvah povezano s povečanim tveganjem za težave s srcem in ožiljem, presnovne motnje, multiplo sklerozo, pa tudi z nekaterimi vrstami raka. Vitamin D namreč pomaga pri absorpciji kalcija, kar pomembno vpliva na zdravje kosti. Po podatkih nekaterih raziskav naj bi se s pomanjkanjem vitamina D soočala več kot milijarda ljudi po svetu, pri čemer so težave izrazitejše jeseni in pozimi.

Dobra novica je, da lahko to pomanjkanje razmeroma enostavno omilimo. Po podatkih javnozdravstvenih virov in nekaterih študij že pol ure dnevnega sprehoda na soncu telesu pomaga, da samodejno proizvede del potrebnega vitamina D, pozimi pa si lahko pomagamo tudi s prehranskimi dodatki ali z živili, ki so naravno bogata z njim - na primer z mastnimi ribami, jajci in obogatenimi žitnimi kosmiči. Zanimivo je tudi, da po nekaterih novejših ugotovitvah vitamin D v telesu ne deluje optimalno brez zadostne ravni magnezija, zato je smiselno poskrbeti za uravnoteženo prehrano, ne le za en sam hranilni element. Pri morebitnih dolgotrajnih in nepojasnjenih simptomih je vedno priporočljivo preveriti raven vitamina D pri zdravniku.

2. Težave s ščitnico

Ščitnica, majhna žleza v obliki metulja na sprednjem delu vratu, uravnava presnovo in še vrsto drugih ključnih telesnih procesov. Kadar je premalo aktivna, ne tvori dovolj hormonov, zaradi česar telo ne deluje optimalno - temu pravimo hipotiroidizem. Med značilnimi znaki so utrujenost, občutek mraza, pogosta zaspanost in brezvoljnost. Težava teh simptomov je, da jih le redko povežemo z boleznijo - raje jih pripišemo "normalnemu" stanju izčrpanosti zaradi vsakdanjih obveznosti.

Po nekaterih ugotovitvah lahko nezadostno delovanje ščitnice dolgoročno prispeva tudi k povišanemu holesterolu in povečanemu tveganju za sladkorno bolezen tipa 2, pri nekaterih pa naj bi bilo povezano tudi z motnjami plodnosti, spremembami razpoloženja in težavami z živčevjem. Nekatere raziskave nakazujejo, da se težave s ščitnico pogosteje pojavljajo pri ženskah po 40. letu starosti. Če sumite, da vaša ščitnica ne deluje optimalno, se posvetujte z zdravnikom - krvni test, ki preveri ravni hormonov TSH, T3 in T4, je najzanesljivejši način za oceno njenega delovanja. Po nekaterih priporočilih je po 35. letu smiselno vsakih nekaj let opraviti tovrstni pregled.

3. Sladkorna bolezen tipa 2

Kadar telo ne proizvede dovolj inzulina - hormona, ki pomaga razgrajevati glukozo - se lahko zdravje dolgoročno poslabša. Trebušna slinavka, ki je pri tem obremenjena, se sčasoma upočasni, v najhujšem primeru pa popolnoma opeša. Po podatkih Mednarodne diabetične federacije naj bi imelo sladkorno bolezen tipa 2 že več sto milijonov ljudi po svetu, pri čemer naj bi po nekaterih ocenah velika večina obolelih sploh ne vedela, da imajo to bolezen, saj so prvi znaki pogosto neopazni.

Dolgotrajno povišana raven sladkorja v krvi lahko po nekaterih ugotovitvah sčasoma prizadene oči, srce, ledvice in živčevje. Med zgodnjimi, a pogosto spregledanimi znaki so lahko tudi temnejše lise na kožnih gubah, nenavadne spremembe vida ali srbenje kože. Če imate v družini sladkorno bolezen ali se soočate s prekomerno telesno težo, je po nekaterih priporočilih smiselno biti še posebej pozoren na prehrano po 45. letu starosti. Redni krvni testi in zdrav življenjski slog - uravnotežena prehrana z dovolj vlaknin ter redna telesna aktivnost - lahko po nekaterih študijah pomembno zmanjšajo tveganje za razvoj te bolezni.

4. Visok krvni pritisk

Visok krvni pritisk, strokovno hipertenzija, po navadi ne boli, zato mnogi z njim živijo, ne da bi sploh vedeli, da imajo težavo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo hipertenzijo več kot 1,4 milijarde odraslih po svetu, pri čemer naj bi skoraj polovica tega sploh ne vedela. Morebitni zapleti dolgotrajno neurejenega krvnega pritiska lahko po nekaterih ugotovitvah vključujejo srčni infarkt, možgansko kap in ledvične bolezni.

Na krvni pritisk lahko deloma vplivamo tudi sami, denimo s prehrano. Po nekaterih študijah, med njimi tudi raziskavi italijanske univerze L'Aquila, naj bi redno uživanje manjše količine kvalitetne temne čokolade z visokim deležem kakava blagodejno vplivalo na elastičnost žil in posredno tudi na krvni pritisk. Pomembno je poudariti, da gre zgolj za enega od dejavnikov - povišan pritisk je namreč posledica številnih vplivov, med njimi tudi prekomernega vnosa soli, premalo gibanja in dolgotrajnega stresa. Po priporočilih zdravstvenih strokovnjakov k boljšemu nadzoru pripomorejo tudi redna telesna aktivnost, omejitev soli in redno spremljanje vrednosti pri zdravniku.

5. Anemija (slabokrvnost)

S leti se število rdečih krvnih celic v telesu lahko počasi zmanjšuje, simptomi pa so pogosto tako subtilni - občasna utrujenost, bledica, blaga vrtoglavica - da jih večinoma niti ne opazimo. Rdeče krvničke so zadolžene za prenos kisika po telesu, zato lahko njihovo dolgotrajno pomanjkanje po nekaterih ugotovitvah prispeva k trajnejšim obremenitvam organov in povečanemu tveganju za srčno-žilne težave.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo težave zaradi pomanjkanja železa približno 30 odstotkov svetovnega prebivalstva, kar je glavni vzrok za najpogostejšo obliko anemije. Če ste pogosto utrujeni in imate ob tem še prebavne motnje, se občasno pojavi tudi občutljivost na gluten oziroma celiakija, je smiselno preveriti svojo krvno sliko. Za izboljšanje absorpcije železa iz hrane lahko po nekaterih priporočilih pomaga tudi kombiniranje rastlinskih virov železa z vitaminom C, na primer z dodatkom citrusov ali paradižnika k obroku.

Zaključek

Skupna nit vseh petih stanj je, da jih telo redko "naznani" z očitno bolečino - prej gre za postopno, komaj zaznavno spreminjanje počutja, ki ga zlahka pripišemo utrujenosti, stresu ali staranju. Zato je redni splošni zdravniški pregled, ki vključuje tudi osnovne krvne preiskave, eden najbolj učinkovitih načinov, da morebitne težave odkrijemo, preden se razvijejo v resnejši zaplet. Če pri sebi opažate kombinacijo dlje časa trajajoče utrujenosti, sprememb razpoloženja, mraza, žeje ali drugih nenavadnih znakov, ki jih ne znate razložiti, je vredno o tem spregovoriti z zdravnikom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.