Odrasli naj bi zaužili vsaj 25 gramov vlaknin na dan, a večina tega ne doseže. Kaj se zgodi, ko jih dodate dovolj – in kje jih sploh najdete?

Šest dostopnih živil – od zelja do lanenih semen – ki podpirajo zdravo prebavo in pomagajo pri vzdrževanju telesne teže. Koliko vlaknin resnično potrebujemo vsak dan?

Ena porcija kuhane čičerike vsebuje toliko beljakovin kot jajce, a brez holesterola. Raziskave kažejo, da redno uživanje pomaga znižati LDL holesterol in stabilizirati krvni sladkor.

Pri ulceroznem kolitisu in Crohnovi bolezni niso vse vlaknine enake – topne pogosto pomagajo, nekatere netopne pa lahko poslabšajo simptome.

Vlaknine sodijo med najpomembnejše, a hkrati najbolj podcenjene sestavine naše prehrane – ščitijo srce, uravnavajo telesno težo in skrbijo za zdravo prebavo. Kljub temu lahko tudi tu velja pravilo "preveč dobrega škodi" ...

90 % Slovencev zaužije premalo vlaknin – le okoli 20 g dnevno namesto priporočenih 30 g. Kateri ogljikovi hidrati resnično koristijo telesu?

Po nekaterih ugotovitvah večina odraslih zaužije komaj polovico priporočene dnevne količine vlaknin – hranila, ki naj bi po izsledkih raziskav lahko pripomoglo k sitosti, uravnavanju sladkorja v krvi in dolgoročnemu vzdrževanju zdrave telesne teže.

Raziskava v The Lancet je pokazala, da zadosten vnos vlaknin zmanjša tveganje za srčno-žilno smrt za do 30 % – pa jih večina od nas zaužije komaj polovico priporočene količine.

Čeprav kar 90 % ljudi zaužije premalo vlaknin, jih preveč naenkrat povzroči napihnjenost, bolečine in celo črevesno obstrukcijo. Kako najti pravo mero?

Od sadja in stročnic do rib in jogurta – nekatera živila po nekaterih ugotovitvah nasitijo, pripomorejo k urejeni presnovi in ne obremenjujejo postave.

Znanstvena raziskava Penn State univerze je potrdila, da juha pred jedjo resnično zmanjša vnos kalorij – in to brez stradanja ali odrekanja.

Ovseni beta-glukani lahko znižajo LDL-holesterol za 5 do 7 % – brez stranskih učinkov. Zakaj strokovnjaki oves uvrščajo med najučinkovitejša prehranska živila za srce in krvni sladkor.

Rjavi riž vsebuje več vlaknin, vitaminov B-kompleksa in antioksidantov – in po dosedanjih ugotovitvah stroke je redno uživanje polnozrnatih žit povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca, debelega črevesa in kognitivni upad.

Kuhana polenta ima le okoli 70 kalorij na 100 g, je naravno brez glutena in bogata z vlakninami. Preprost 4-dnevni jedilnik, ki po izkušnjah mnogih ne zahteva dragih prehranskih dodatkov – a kot pri vsaki spremembi prehrane velja zmernost in posvet s

Paleo dieta obljublja vrnitev k naravi, a izključevanje žit in stročnic vodi do pomanjkanja vlaknin – in strokovnjaki svarijo, da dolgoročni učinki na zdravje ostajajo nepojasnjeni.

Toast, banana in kamilični čaj niso naključje – strokovnjaki razlagajo, katera živila po bruhanju zares pomagajo in česa se je treba strogo izogibati.

Kuhan krompir je med vsemi živili dosegel najvišji sitostni indeks – a le, če ga ne potopite v olje. Kaj se resnično zgodi z vašim telesom ob dnevnem uživanju krompirja?

Kefir hrani črevesne bakterije, rdeča pesa jih podpira z vlakninami in antioksidanti – skupaj naj bi po mnenju nekaterih prehranskih strokovnjakov pripomogla k lažji prebavi in postopnemu uravnavanju telesne teže ...

Rozine so naraven vir vlaknin, železa in kalcija – ena skodelica vsebuje kar 7 g vlaknin, kljub sladkosti pa imajo nizek glikemični indeks.

Makova semena so med najbogatejšimi rastlinskimi viri magnezija in kalcija – strokovnjaki svetujejo 1–2 žlici na dan za podporo srcu, prebavi in spancu.

Znanstvene raziskave kažejo, da maline sodijo med redka rastlinska živila z najvišjo vsebnostjo elagitaninov in antocianinov - in rastejo nam dobesedno pred nosom.

Marelična jedrca vsebujejo amigdalin, ki se v telesu pretvori v cianid – že tri manjše koščice lahko pri odraslem presežejo varno mejo enkratnega vnosa.

Melona je več kot poletna osvežitev – bogata z antioksidanti, vitaminom C, kalijem in vlakninami aktivno podpira srce, prebavo, kožo in razstrupljanje telesa.

Lanena semena so med hranilno najbogatejšimi živili, a telo celih semen skoraj ne predela. Razlika med mletjem in namakanjem ni zanemarljiva za prebavo, hormone in srce.

Ananas z encimom bromelainom podpre prebavo in zmanjša napenjanje – enodnevna dieta je priložnosten reset, ne čudežna rešitev za hujšanje.

Alicin v česnu ima dokazane zaščitne učinke na srce in imunski sistem – a le, če veste, kdaj in kako ga zaužiti, da bo res deloval.

Kombinacija zelenega čaja in posnetega mleka velja med ljubitelji naravnih napitkov za priljubljeno podporo prebavi in splošnemu počutju po obilnejših dneh. Znanstveniki opozarjajo, da gre za blago pomoč telesu, ne za zdravilo ...

Fermentirane kisle kumarice skrivajo probiotike, antioksidante in vitamine – a večina tistih iz trgovine teh koristi sploh nima. Razlika je večja, kot si mislite.

Kronobiologija dokazuje, da ura obroka vpliva na presnovo in spanec enako kot izbira živila — tu je vodnik, kdaj jesti kaj.

Preprost napitek z ajdo in jogurtom (ali kefirjem) po nekaterih ugotovitvah podpira prebavo in pomaga uravnavati krvni sladkor – recept je enostaven, sestavini pa splošno dostopni.

Biokemičarka Johanna Budwig je že leta 1952 zagovarjala kombinacijo lanenega olja in skute – strokovnjaki danes potrjujejo vrednost omega-3, ne pa diete kot zdravljenja.

Recept po navdihu Johanne Budwig združuje omega-3 maščobne kisline, beljakovine in vlaknine v enem obroku – brez zdravstvenih obljub, a z dobro hranilno vrednostjo.

Povečan vnos prehranskih vlaknin je pri večini ljudi povezan z boljšim počutjem in urejeno prebavo, a to ni zdravniški nasvet – pri kroničnih težavah s prebavo se vedno posvetujte z zdravnikom ali dietetikom.

Suhe fige po sušenju vsebujejo do 70 % sladkorja – a ob pravem času dneva in pravilno pripravljene so med najbolj hranljivimi prigrizki, kar jih poznamo.

Navadna palačinka brez nadeva ima okoli 100 kalorij, a z nutello in sirupom zlahka preseže 300. Tri pametne zamenjave sestavin jo naredijo občutno lažjo — brez žrtvovanja okusa.

Banane, jogurt in med – to je vse, kar potrebujete za sladico, ki je pripravljena v petih minutah in je primerna tudi za tiste, ki pazijo na telesno težo.

Tri porcije sladoleda na dan in največ 1500 kalorij – sladoledna dieta res obstaja, po nekaterih ugotovitvah pa se telesna teža ob njej zmanjšuje predvsem zaradi nadzorovanega kaloričnega vnosa, ne zaradi sladoleda samega.

Beta karoten iz kuhanega korenja je po nekaterih ugotovitvah bolje dostopen telesu kot iz surovega – dodajte še žličko masla ali olja in učinek se po teh podatkih dodatno poveča.

Sok iz suhih sliv ni le mit: klinična študija je potrdila, da suhe slive pri zaprtju delujejo bolje od psiliuma, poleg tega pa slive vsebujejo kalij, železo in antioksidante.

Svež ananasov sok vsebuje bromelain – encim, katerega delovanje na prebavo, vnetja in sklepe že vrsto let proučujejo znanstveniki. Kaj naj bi točno počel in zakaj je pomembno piti prav svežega?

Suhe slive podpirajo prebavo, kosti in srce – in znanstvene raziskave to potrjujejo. Kaj se v telesu zgodi, če jih jeste vsak dan?

Sadni sokovi, sladkani kosmiči in procesirano meso so med živili, ki po mnenju prehranskih strokovnjakov zjutraj bolj škodijo kot koristijo – in obstajajo boljše zamenjave.

Vsak list zelene solate skriva vitamine, minerale in laktukarij – snov, ki po znanstvenih ugotovitvah izboljša kakovost spanja brez stranskih učinkov.

Ohlajene in nato ponovno segrете testenine spremenijo škrob v odporni škrob – in po ugotovitvah BBC-jeve oddaje se dvig krvnega sladkorja zmanjša za kar 50 %.

Japonska študija z več kot 13.000 udeleženci je pokazala, da redno uživanje citrusov lahko zmanjša tveganje za demenco. In to ni edina korist.

Pet sestavin, ki skupaj pospeši presnovo, krepijo odpornost in podaljšajo sitost – in meta-analiza 13 študij, ki stoji za tem.

Sadje zvečer morda ni tako nedolžna izbira, kot se zdi na prvi pogled. Ura uživanja, zrelost in vrsta sadeža lahko po nekaterih ugotovitvah vplivajo na kakovost spanca in počutje naslednje jutro ...

Zelena in limona vsebujeta spojine, ki po nekaterih raziskavah lahko podpirajo zdravo raven holesterola kot del uravnotežene prehrane. Preverite preprost domači recept, ki ga marsikdo pripravlja že generacije.

Grozdje je razmeroma nizkokaloričen, sočen sadež, bogat z vodo, polifenoli in resveratrolom. Nekatere opazovalne raziskave ga povezujejo z nižjim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, a največ koristi prinaša, ko ga uživamo zmerno ...