
Ura je sedem zjutraj, želodec je še vedno težak od včerajšnje večerje, misel na hrano pa se zdi skoraj odveč. In prav ta trenutek – ko se nam zdi, da si zajtrka enostavno ne "zaslužimo" ali ne potrebujemo – je pogosto tisti, ki odloča, kakšen bo preostanek dneva. Kajti telo si stanja iz prejšnjega dne ne zapomni tako, kot si ga zapomnimo mi.
Znanka, ki že leta dela v izmenah, nam je nekoč povedala, da je po poznih in obilnih večerjah zjutraj skoraj vedno preskočila zajtrk – preprosto zato, ker ni bila lačna. Težava je nastopila okoli enajstih dopoldan, ko jo je lakota "povozila" tako močno, da je posegla po prvi stvari, ki jo je videla na mizi v pisarni, običajno je bila to sladka pecivo. Ko je poskusila drugače – majhen, a beljakovinsko bogat zajtrk kljub temu, da ni bila lačna – je opazila, da so bili njeni dopoldnevi precej mirnejši, brez tistega znanega "padca energije" pred kosilom.
Z zajtrkom se začne nov dan, "grehi" prejšnjega dne pa naj ostanejo za nami. V jutrih, ko se vam zdi, da ste še siti od dneva poprej, je še posebej pomembno, da si privoščite obrok, bogat s sadjem, vitamini in minerali. Pojejte nekaj svežega sadja (če je le mogoče, se raje izogibajte smutijem in posezite po celem sadju) ter čistilne zelenjave – med bolj znanimi zelišči s diuretičnim učinkom velja peteršilj, priporočljiva pa je tudi naravna, sveže stisnjena limonada, seveda brez dodanega sladkorja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sicer priporoča vsaj 400 gramov sadja in zelenjave na dan, kar je dober okvir tudi za sestavo jutranjega obroka.
Zdrav zajtrk je lahko preprosta kombinacija zelenega čaja ali kave, polnozrnatega temnega kruha (zadnje čase so vse bolj priljubljeni in zdravi kruhi brez kvasa), svežega sira ali jogurta. Če mlečnih izdelkov ne uživate, jih lahko nadomestite s sojinimi izdelki – sojin jogurt je lahko presenetljivo okusna izbira. Poskrbite še, da boste jedli počasi in si za obrok vzeli dovolj časa, brez naglice.
Raziskave o povezavi med izpuščanjem zajtrka in prehranjevanjem kasneje čez dan sicer niso povsem enoznačne, a več analiz kaže na podoben vzorec. Ameriška raziskava, objavljena na portalu PubMed, je na primer pokazala, da izpuščanje zajtrka poveča energijski vnos pri naslednjem obroku, pri čemer se pri kosilu poveča tudi za nekaj sto kalorij. Obsežnejša metaanaliza, ki je vključila podatke o tisočih posameznikih, je poleg tega pokazala, da je redno izpuščanje zajtrka povezano z večjo verjetnostjo čezmerne telesne teže – gre sicer za povezavo in ne nujno za vzročno posledico, a je vzorec dovolj dosleden, da ga velja upoštevati.
Del razlage se skriva tudi v hormonskem odzivu telesa. Nekatere študije namreč nakazujejo, da lahko dolgotrajnejše izpuščanje obrokov vpliva na nihanje krvnega sladkorja in občutljivost na inzulin, kar lahko dolgoročno prispeva k občutku lakote, ki je težje obvladljiv. Zato ni presenetljivo, da mnogi, ki zjutraj ne pojedo ničesar, popoldan posežejo po precej večjih količinah hrane, kot bi jo sicer – po nekaterih poročanjih gre celo za občuten delež ljudi, ki po pozni in obilni večerji zjutraj preprosto niso lačni, se pa lakota do popoldneva bistveno poveča.
To pa še ni vse. Del teh "zapoznelih jedcev" dan pogosto nadaljuje s prigrizki in sladkarijami, kar telesu dodatno oteži uravnavanje energije in razpoloženja čez dan – podoben vzorec so opisali tudi v prispevku o tem, kaj se zgodi, ko preskočite zajtrk.
Ni vseeno, s čim dan začnete. Beljakovinsko bogat zajtrk – jajca, jogurt, skuta, oreščki – po nekaterih opažanjih pomaga podaljšati občutek sitosti in zmanjšati željo po prigrizkih kasneje čez dan, kar so opisali tudi v prispevku o tem, česa naj ne bi jedli za zajtrk. Podobno velja za živila, bogata z vlakninami, na primer ovsene kosmiče ali polnozrnat kruh, ki so del priporočil v prispevku kaj jesti za zajtrk, da si okrepite zdravje.
Pomembna je tudi velikost obroka – zajtrk naj vas nasiti, a ne preobremeni. Nekaj koristnih smernic za sestavo obroka najdete tudi v prispevku o treh pravilih za lažje hujšanje z zajtrkom.
Zajtrk ni kazen niti obveznost, temveč priložnost, da dnevu date miren in nadzorovan začetek – tudi če se zjutraj še ne počutite lačni. Majhen, a hranljiv obrok lahko pomeni razliko med mirnim dopoldnevom in popoldanskim "napadom" na hladilnik.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
