
Ste vedeli, da so medicinski testi občutljivosti na gluten po nekaterih ugotovitvah pogosto precej nenatančni in da imajo celo zdravniki včasih težko nalogo, ko morajo oceniti, ali gre za celiakijo, običajno preobčutljivost na gluten ali za nekaj povsem tretjega? Znanstvena stroka to imenuje neceliakalna občutljivost na gluten (NCGS) in gre za stanje, pri katerem zanesljivega laboratorijskega markerja še vedno ni, diagnoza pa se po mnenju raziskovalcev najpogosteje postavi šele z izločitvenim testom oziroma dvojno slepim gluten izzivom.
Poznam prijateljico, ki je leta hodila od enega zdravnika do drugega zaradi napihnjenosti, kroničnih glavobolov in utrujenosti, ki jo je po vsakem kosilu položila na kavč. Krvni testi na celiakijo so bili vedno negativni, zdravniki pa so ji večinoma svetovali, naj poskusi zmanjšati stres. Šele ko je za poskus za približno dva meseca povsem izločila gluten iz prehrane, se je po njenih besedah počutje presenetljivo izboljšalo – napihnjenost je popustila, glavoboli so postali redkejši, energije pa je imela bistveno več. Njena izkušnja seveda ni znanstveni dokaz, je pa lep primer, kako lahko preprost prehranski eksperiment razkrije nekaj, česar testi ne zaznajo.
Standardni medicinski testi za gluten pogosto niso dovolj natančni in po nekaterih ugotovitvah kažejo negativne rezultate tudi pri ljudeh, ki so na gluten občutljivi in imajo zaradi tega vrsto težav. Razlog je preprost: klasični krvni testi iščejo protitelesa, značilna za celiakijo, ki je avtoimunska bolezen, medtem ko pri neceliakalni občutljivosti na gluten imunski sistem reagira po povsem drugačni poti. Raziskovalci na portalu PubMed opozarjajo, da je trenutno dvojno slepi gluten izziv še vedno diagnostična metoda z najvišjo natančnostjo, kar v praksi pomeni, da si mora marsikdo pomagati kar s skrbnim opazovanjem lastnega telesa. Če vas zanima, koliko glutena je za telo sploh še sprejemljivo, si oglejte tudi prispevek Koliko glutena je preveč?
Pri iskanju vzrokov za nepojasnjeno utrujenost, nihanje teže in slabo počutje je smiselno pomisliti tudi na ščitnico. Nekatere raziskave namreč nakazujejo povezavo med uživanjem glutena in avtoimunskimi obolenji ščitnice, kar podrobneje razlagata prispevka Kaj lahko gluten stori vaši ščitnici in Kaj morate vedeti o povezavi glutena in ščitnice.
Iz svojega jedilnika morate v tem primeru začasno črtati pšenico, rž, ječmen, piro in oves (razen če gre za oves s certifikatom brez glutena – o tem, zakaj je razlika pomembna, piše prispevek Ali ovseni kosmiči vsebujejo gluten?). Med prepovedane uvrstite tudi predelana živila, solatne prelive, pripravljeno hrano in sladkarije. Lahko pa brez skrbi jeste riž, kvinojo, ajdo ali naravno brezglutensko žito, kot je proso. Če pogrešate peko, obstaja tudi nekaj odličnih alternativ običajni moki – oglejte si prispevek 3 nadomestki za moko brez glutena.
Poskusite vsaj 60 dni vzdržati brez glutena, kajti šele takrat lahko realno ocenite, ali zgoraj omenjene težave res popustijo. Ne pozabite: lahko ste le blago občutljivi na gluten – ravno toliko, da si vaš prebavni trakt nikoli povsem ne opomore. Dolgotrajno prezrto vnetje prebavil pa lahko po mnenju strokovnjakov sčasoma prispeva k razvoju resnejših zdravstvenih težav, zato je vredno biti pozoren na signale telesa in po potrebi poiskati nasvet zdravnika ali dietetika. Preden iz prehrane trajno izločite katero koli skupino živil, se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom, saj lahko nenačrtovana izključitev povzroči tudi pomanjkanje določenih hranil.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
