Vitamini B-kompleksa ne povzročijo neposrednega pridobivanja teže, lahko pa zvišajo apetit – zlasti ob prekomerni rabi multivitaminskih tablet. Zakaj in kako, razlaga znanost.

Zdrava, raznolika prehrana, zmerno gibanje in duševno ravnovesje naj bi po mnenju strokovnjakov skupaj gradili odpornost telesa pred prehladi in gripo – a brez osnovne higiene je lahko velik del truda zaman.

Klementine, križanec mandarine in pomaranče z alžirskimi koreninami, vsebujejo le okoli 47 kcal na 100 g, hkrati pa nudijo obilico vitamina C, vlaknin in antioksidantov.

Čas jemanja vitaminov in mineralov bistveno vpliva na to, koliko jih telo dejansko absorbira – magnezij zvečer, vitamin D z maščobami, železo ločeno od kalcija.

Znanost že dolgo ovrže nekatere prehranske resnice, ki se jih še vedno trdno oklepamo. Kateri štirje miti so najbolj žilavi in zakaj jih je tako težko pokopati?

Dr. Harold W. Manner z univerze Loyola v Chicagu je že v 70-ih zagovarjal tezo, da ima vitamin B17 iz naravnih živil ključno vlogo pri preprečevanju raka.

Od vitamina A do E – vsak ima svojo vlogo pri izgorevanju maščob. Pomanjkanje katerega koli lahko upočasni presnovo in zavira hujšanje.

Od železа pri 20 letih do vitamina D in kalcija po 60-em – kaj jesti v vsakem življenjskem obdobju, da ohranite zdravje čim dlje.

Slavni kirurg, ki je opravil več kot 95.000 operacij srca, je prisegal na mešanico suhega sadja, medu in limone za okrevanje in krepitev imunskega sistema.

Poleti s potenjem izgubljamo vodotopne vitamine – ta preprosta solata s špinačo, pomarančo in piščancem jih pomaga nadoknaditi z enim obrokom.

Raziskave iz uglednih medicinskih revij kažejo, da večina ljudi z multivitamini nima koristi – nekateri dodatki pa so lahko celo škodljivi.

Znanost je jasna – za zdrave ljudi z uravnoteženo prehrano multivitamini večinoma ne prinašajo dokazanih koristi. Kdaj pa so vendarle smiselni?

Nezdrave maščobe ne le mašijo žile – vplivajo tudi na absorpcijo ključnih vitaminov in mineralov, kar se pokaže na koži, laseh in nohtih.

Znanstvena raziskava Penn State univerze je potrdila, da juha pred jedjo resnično zmanjša vnos kalorij – in to brez stradanja ali odrekanja.

Vitamin B6 nadzira sintezo serotonina in dopamina – zato njegovo pomanjkanje tako pogosto izgleda kot stres, ne kot prehranska vrzel.

Rjavi riž vsebuje več vlaknin, vitaminov B-kompleksa in antioksidantov – in po dosedanjih ugotovitvah stroke je redno uživanje polnozrnatih žit povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca, debelega črevesa in kognitivni upad.

Kefir hrani črevesne bakterije, rdeča pesa jih podpira z vlakninami in antioksidanti – skupaj naj bi po mnenju nekaterih prehranskih strokovnjakov pripomogla k lažji prebavi in postopnemu uravnavanju telesne teže ...

Ena pest na dan podpira srce, živce in presnovo: indijski oreščki skrivajo presenetljivo hranilno vrednost, ki jih uvršča med najbolj podcenjene oreščke na jedilniku.

Rozine so naraven vir vlaknin, železa in kalcija – ena skodelica vsebuje kar 7 g vlaknin, kljub sladkosti pa imajo nizek glikemični indeks.

Znanstvene raziskave kažejo, da maline sodijo med redka rastlinska živila z najvišjo vsebnostjo elagitaninov in antocianinov - in rastejo nam dobesedno pred nosom.

Kapre so najbogatejši naravni vir flavonoida kvercetina med živili in delujejo protivnetno, podpirajo jetra ter pomagajo pri prebavi mesa – a le redki vedo zakaj.

Marelična jedrca vsebujejo amigdalin, ki se v telesu pretvori v cianid – že tri manjše koščice lahko pri odraslem presežejo varno mejo enkratnega vnosa.

Melona je več kot poletna osvežitev – bogata z antioksidanti, vitaminom C, kalijem in vlakninami aktivno podpira srce, prebavo, kožo in razstrupljanje telesa.

Riževo mleko naj po nekaterih ugotovitvah ne bi povzročalo alergijskih reakcij tako pogosto kot druga rastlinska mleka in naj bi vsebovalo manj kalorij kot polnomastno kravje mleko – a ali je res prava izbira za vas?

Riževa voda vsebuje ferulično kislino in antioksidante, ki po nekaterih raziskavah blažijo pigmentacijske pege – poceni trik iz kuhinje z znanstveno podlago.

Iz surovega jajca telo absorbira le polovico beljakovin – iz kuhanega skoraj dvakrat več. Kaj še skriva popularna navada, ki jo mnogi podcenjujejo?

Jagode in češnje sodijo med najbolj hranljivo poletno sadje, a strokovnjaki opozarjajo: priporočena dnevna količina je ena pest – pri otrocih pa velja posebna previdnost.

Banane, jogurt in med – to je vse, kar potrebujete za sladico, ki je pripravljena v petih minutah in je primerna tudi za tiste, ki pazijo na telesno težo.

Beta karoten iz kuhanega korenja je po nekaterih ugotovitvah bolje dostopen telesu kot iz surovega – dodajte še žličko masla ali olja in učinek se po teh podatkih dodatno poveča.

Po nekaterih ugotovitvah nekatera vsakdanja živila – od borovnic do ajde – pripomorejo k prožnejšim in bolj odpornim žilam. Preverite, katera med njimi verjetno že imate doma, in kako jih vključiti v jedilnik.

Suhe slive podpirajo prebavo, kosti in srce – in znanstvene raziskave to potrjujejo. Kaj se v telesu zgodi, če jih jeste vsak dan?

Sadni sokovi, sladkani kosmiči in procesirano meso so med živili, ki po mnenju prehranskih strokovnjakov zjutraj bolj škodijo kot koristijo – in obstajajo boljše zamenjave.

Vanderbiltova študija z več kot 200.000 udeleženci je pokazala, da redno uživanje kikirikija zmanjša smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni za do 38 %.

Por vsebuje prebiotike, močne antioksidante in žveplove spojine – a kljub temu ostaja ena najbolj prezrtih zelenjav v slovenskem loncu.

Grozdje je razmeroma nizkokaloričen, sočen sadež, bogat z vodo, polifenoli in resveratrolom. Nekatere opazovalne raziskave ga povezujejo z nižjim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, a največ koristi prinaša, ko ga uživamo zmerno ...

Kumara je kar 95–96 % vode, limona pa bogat vir vitamina C – skupaj tvorita preprost domač napitek, ki podpira prebavo, hidracijo in dobro počutje.

Šest vrst jajc, od prepeličjih do nojevih, se razlikuje po okusu, hranilni vrednosti in časih kuhanja – napaka pri gosjih ali račjih je pogostejša, kot si mislite.

En mango vsebuje do 45 g sladkorja, grozdje pa je tiha past. Spoznajte, katero sadje je varno jesti pogosteje in kdaj je celo sadje boljše od soka.

Česnovo olje vsebuje alicin in protivnetne spojine, kar potrjujejo tudi znanstvene študije – a je hkrati preprosta kulinarična sestavina, ki jo pripravite doma v štirih tednih.

Peteršilj je eden najmočnejših naravnih diuretikov z vrta – podpira ledvice, lajša napihnjenost in krepi vitalnost. Priprava traja manj kot deset minut.

Voda iz namočenih rozin je preprosta jutranja navada z dolgo tradicijo. Rozine vsebujejo polifenole in antioksidante, ki podpirajo jetra – a kaj pravzaprav pravi znanost?

Slovenci povprečno zaužijemo več kot dvakrat preveč soli na dan - in poleti to telo občuti še bolj. Preverite, katera živila so največji krivci in zakaj jih je pametno omejiti.

Sirotka vsebuje le okoli 25 kalorij na deciliter, podpira jetra, prebavo in spanec, znanstvene raziskave pa potrjujejo njen vpliv na raven melatonina – a le, če je domača.

Sol med kuhanjem naredi koruzna zrna trša in koruzo podaljša v loncu. Mešanica vode, mleka in masla pa jo v 10 minutah spremeni v sočno, aromatično jed.

Krčne žile niso samo estetski problem – nekatera vsakodnevna živila, kot sta ajda in rdeča pesa, vsebujejo snovi, ki krepijo žilne stene in podpirajo normalen krvni obtok.

Pečen mladi krompir z olivnim oljem, gorčico, medom in rožmarinom – preprost recept, ki iz skromnega gomolja naredi aromatično jed, bogato z zdravimi maščobami in naravnimi vlakninami.

Gris iz durum pšenice vsebuje skoraj celoten B-kompleks in ima nižji glikemični indeks od navadne moke – a le če ga jeste zmerno in pametno kombinirate.

Karotenoza – oranžna koža, ki jo povzroči preveč beta-karotena – je neškodljiva in minljiva, a telo jasno sporoča: čas je za pestrejšo prehrano.

Avokado, česen, brokoli, lubenica ... Katera živila podpirajo prebavo in splošno zdravje – in zakaj limona v telesu ni tisto, kar se zdi na jeziku?