Kefir hrani črevesne bakterije, rdeča pesa jih podpira z vlakninami in antioksidanti – skupaj naj bi po mnenju nekaterih prehranskih strokovnjakov pripomogla k lažji prebavi in postopnemu uravnavanju telesne teže ...

Riž lahko blagodejno vpliva na črevesno sluznico, banana pa v telo prinese kalij in snovi s protivnetnim delovanjem – preprost domač obrok, ki mnogim pomaga pri lajšanju napenjanja, driske in nelagodja v trebuhu.

Le deset jabolk, dve limoni in žlica medu – tako preprost je recept za enodnevni razbremenilni dan, ki ga mnogi uporabljajo za lažje počutje in mirnejšo prebavo. Pred vsakim strožjim prehranskim posegom velja povprašati zdravnika ali dietetika, še po

Ena srednje velika hruška vsebuje do 6 gramov vlaknin in naravni sorbitol, ki blago spodbuja odvajanje – a pozor: za občutljivo črevesje ni vedno prava izbira.

Mlačna voda z limono, žlica olivnega olja in 10-minutni sprehod – preproste navade, ki jih priporoča tudi stroka in lahko opazno izboljšajo počutje.

Domači napitek iz hrena, limone, medu, cimeta in ingverja je priljubljen jesensko-zimski pripomoček, bogat z vitaminom C, kalijem in vitamini skupine B – mnogi ga radi vključijo v svoj jedilnik kot okusen in osvežujoč dodatek k uravnoteženi prehrani.

Raziskave kažejo, da več žvečilnih gibov na grižljaj zmanjša vnos hrane in spodbudi hormone sitosti – a kako veliko spremembo res naredi ta preprosta navada?

Domača riževa moka z ajdo, cimetom in medom v kozarcu mleka – preprost jutranji ritual, ki po navedbah poznavalcev izboljša prebavo in po tednu dni vidno vpliva na kožo.

Od fermentiranih živil do ingverjevega čaja – preprosti, a resnično učinkoviti nasveti za lažjo prebavo med prazniki, ko je obilje na mizi največje.

Rjavi riž vsebuje več vlaknin, vitaminov B-kompleksa in antioksidantov – in po dosedanjih ugotovitvah stroke je redno uživanje polnozrnatih žit povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca, debelega črevesa in kognitivni upad.

Kuhana polenta ima le okoli 70 kalorij na 100 g, je naravno brez glutena in bogata z vlakninami. Preprost 4-dnevni jedilnik, ki po izkušnjah mnogih ne zahteva dragih prehranskih dodatkov – a kot pri vsaki spremembi prehrane velja zmernost in posvet s

Štajersko prekmursko bučno olje ima zaščiteno geografsko označbo od 2012 in vsebuje do 80 % nenasičenih maščob – ter morda res pomaga prostati.

Makova semena so med najbogatejšimi rastlinskimi viri magnezija in kalcija – strokovnjaki svetujejo 1–2 žlici na dan za podporo srcu, prebavi in spancu.

Znanstvene raziskave kažejo, da maline sodijo med redka rastlinska živila z najvišjo vsebnostjo elagitaninov in antocianinov - in rastejo nam dobesedno pred nosom.

Kapre so najbogatejši naravni vir flavonoida kvercetina med živili in delujejo protivnetno, podpirajo jetra ter pomagajo pri prebavi mesa – a le redki vedo zakaj.

Melona je več kot poletna osvežitev – bogata z antioksidanti, vitaminom C, kalijem in vlakninami aktivno podpira srce, prebavo, kožo in razstrupljanje telesa.

Kronobiologija dokazuje, da ura obroka vpliva na presnovo in spanec enako kot izbira živila — tu je vodnik, kdaj jesti kaj.

Preprost napitek z ajdo in jogurtom (ali kefirjem) po nekaterih ugotovitvah podpira prebavo in pomaga uravnavati krvni sladkor – recept je enostaven, sestavini pa splošno dostopni.

Temperatura pod 36,5 stopinj Celzija ni lahko kaže na težave s ščitnico, anemijo ali kronični stres. Preberite, kdaj je čas za obisk zdravnika ...

Povečan vnos prehranskih vlaknin je pri večini ljudi povezan z boljšim počutjem in urejeno prebavo, a to ni zdravniški nasvet – pri kroničnih težavah s prebavo se vedno posvetujte z zdravnikom ali dietetikom.

Mešanica cimeta, medu in vode velja za eno priljubljenejših jutranjih navad pri hujšanju – cimet lahko pomaga stabilizirati krvni sladkor, a čudeža brez zdrave prehrane ne pričakujte.

Sirup iz petih vsakdanjih sestavin – hrena, ingverja, limone, cimeta in medu – po izkušnjah mnogih gospodinjstev in nekaterih znanstvenih opazovanjih posameznih sestavin lahko podpre prebavo in naravno odpornost telesa.

Suhe fige po sušenju vsebujejo do 70 % sladkorja – a ob pravem času dneva in pravilno pripravljene so med najbolj hranljivimi prigrizki, kar jih poznamo.

Svež peteršilj vsebuje več vitamina C kot pomaranča – a kateri del zgodbe o priljubljenem jutranjem napitku iz limone in peteršilja drži in kateri je predvsem ljudsko izročilo?

Suhe slive podpirajo prebavo, kosti in srce – in znanstvene raziskave to potrjujejo. Kaj se v telesu zgodi, če jih jeste vsak dan?

Jabolčni pektin znižuje slab holesterol, cimet uravnava krvni sladkor – skupaj pa nastane preprost kompot, ki zdrži v hladilniku pet dni.

Prehransko ravnovesje med kislinskimi in alkalnimi živili podpira zdravje – spoznajte sedem zelenjav in oreščkov z dokazanimi koristmi za telo.

Sadje zvečer morda ni tako nedolžna izbira, kot se zdi na prvi pogled. Ura uživanja, zrelost in vrsta sadeža lahko po nekaterih ugotovitvah vplivajo na kakovost spanca in počutje naslednje jutro ...

Por vsebuje prebiotike, močne antioksidante in žveplove spojine – a kljub temu ostaja ena najbolj prezrtih zelenjav v slovenskem loncu.

Šest dostopnih živil – od zelja do lanenih semen – ki podpirajo zdravo prebavo in pomagajo pri vzdrževanju telesne teže. Koliko vlaknin resnično potrebujemo vsak dan?

Pitje vode med obrokom lahko razredči želodčno kislino in upočasni prebavo – nekateri strokovnjaki priporočajo rdeče vino ali vodo z limono kot pametnejšo alternativo.

Namočene ekološke rozine vsebujejo polifenole z dokazanim antioksidativnim učinkom na jetrne celice – preprost, poceni ritual, ki ga velja poznati.

Domači napitek iz ovsenih kosmičev, cimeta in medu lahko pomaga pri prebavnem nelagodju – beta-glukani iz ovsa imajo klinično dokazane učinke na zdravje črevesja.

Cikorija vsebuje inulin – vlaknino, ki po kliničnih študijah ugodno vpliva na črevesno mikrobioto, prebavo in raven krvnega sladkorja. Brez kofeina, poceni in pogosto spregledana.

Kokosovo olje na tešče podpira presnovo, daje občutek sitosti in pomaga pri prebavi – toda le, če veste, koliko ga zaužiti.

Paradižnikov sok, ingver, limona, poper in zelena v enem kozarcu – preprost recept, ki ga strokovnjaki priporočajo pred obrokom za boljšo prebavo in hitrejši metabolizem.

Lupina ingverja vsebuje več polifenolov kot sredica, a jo večina zavrže. Trik z žlico, ki ga poznajo v Aziji, vam pomaga ohraniti bistveno več hranil.

Liste jagod po navadi brez pomisleka odvržemo, a vsebujejo bogato mešanico antioksidantov in rastlinskih spojin, ki lahko – kot del pestre in uravnotežene prehrane – podpirajo prebavo, odpornost in splošno počutje.

Timijan ni le kuhinjska začimba – raziskave potrjujejo, da njegova učinkovina thymol deluje protibakterijsko, lajša kašelj, podpira prebavo in celo uravnava krvni tlak.

Trebušna slinavka vsak dan proizvede tudi do 1,5 litra prebavnih sokov, brez katerih telo hranil iz hrane ne bi moglo pravilno izkoristiti. Poglejmo, zakaj so prebavni encimi tako pomembni ...

En sam kivi pokrije dnevno potrebo po vitaminu C – in to ni edina skrivnost tega podcenjenega sadeža. Odkrijte, kaj vse naredi za srce, prebavo, vid in spanec.

Wasabi je dražji, redkejši in pri nekaterih hranilih nekoliko bogatejši od hrena, domači hren pa ostaja cenejši, dostopnejši in bolje raziskan. Oba sta ostri začimbi iz družine križnic, ki lahko popestrita uravnoteženo prehrano ...

Fermentirana hrana vsebuje žive bakterije, ki podpirajo črevesno mikrofloro – strokovnjaki za prehrano priporočajo redno uživanje teh 6 živil kot naraven in dostopen način za boljšo prebavo.

Vsebuje 96 % vode in manj kot 10 kalorij na 100 gramov – kumara hidratira, razbremeni prebavo in hladi telo, pa jo večina od nas šteje le za dodatek k solati.

Ledeno mrzla pijača sredi poletne vročine se zdi najbolj osvežilna možnost, a prebavi in hidraciji telesa pravzaprav bolj prijata voda sobne temperature ali mlačen čaj.

Banana vsebuje triptofan, ki se v telesu pretvori v melatonin, cimet pa uravnava krvni sladkor – skupaj podpirata kakovosten spanec, so potrdile številne raziskave.

Klinične študije potrjujejo: redno uživanje grškega sena znižuje tešči krvni sladkor in HbA1c. Ajurvedska začimba z železom, magnezijem in protivnetnimi spojinami je več kot le kulinična skrivnost.

Harvardska raziskava je pokazala, da dnevno uživanje olivnega olja zmanjša tveganje za smrt zaradi demence za 28 % – toda olje ni čudežno zdravilo.

Znoj sam po sebi je brez vonja – vonj ustvarijo bakterije na koži. Zeleni smuti s peteršiljem, zeljem in limono lahko po nekaterih ugotovitvah pripomore k svežejšemu telesu.