Po nekaterih ugotovitvah velike znanstvene analize naj bi rastlinske beljakovine povezovali z nižjim tveganjem za prezgodnjo smrt in bolezni srca – podatki kažejo razliko okoli 8 % oziroma 12 %. Preverite, kaj to pomeni za vaš vsakdanji krožnik.

Velika analiza 32 študij z več kot 715.000 udeleženci je pokazala, da prehrana bogata z rastlinskimi beljakovinami zmanjša tveganje za smrt za 8 % in za srčno-žilne bolezni za 12 %.

Od sadja in stročnic do rib in jogurta – nekatera živila po nekaterih ugotovitvah nasitijo, pripomorejo k urejeni presnovi in ne obremenjujejo postave.

Ovseni beta-glukani lahko znižajo LDL-holesterol za 5 do 7 % – brez stranskih učinkov. Zakaj strokovnjaki oves uvrščajo med najučinkovitejša prehranska živila za srce in krvni sladkor.

Znanstvena raziskava Penn State univerze je potrdila, da juha pred jedjo resnično zmanjša vnos kalorij – in to brez stradanja ali odrekanja.

Rjavi riž vsebuje več vlaknin, vitaminov B-kompleksa in antioksidantov – in po dosedanjih ugotovitvah stroke je redno uživanje polnozrnatih žit povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca, debelega črevesa in kognitivni upad.

Tofu, edamame, tempeh, sojino mleko – raziskave kažejo, da 25 g sojinih beljakovin na dan lahko zniža LDL holesterol. Je čas, da sojo vzamete resno?

Paleo dieta obljublja vrnitev k naravi, a izključevanje žit in stročnic vodi do pomanjkanja vlaknin – in strokovnjaki svarijo, da dolgoročni učinki na zdravje ostajajo nepojasnjeni.

Teorija kombiniranja živil trdi, da kumara in paradižnik skupaj povzročata napenjanje, a sodobna znanost tega ne potrjuje. Kdo ima prav in ali je opozorilo sploh utemeljeno?

Kuhan krompir je med vsemi živili dosegel najvišji sitostni indeks – a le, če ga ne potopite v olje. Kaj se resnično zgodi z vašim telesom ob dnevnem uživanju krompirja?

Kefir hrani črevesne bakterije, rdeča pesa jih podpira z vlakninami in antioksidanti – skupaj naj bi po mnenju nekaterih prehranskih strokovnjakov pripomogla k lažji prebavi in postopnemu uravnavanju telesne teže ...

Rozine so naraven vir vlaknin, železa in kalcija – ena skodelica vsebuje kar 7 g vlaknin, kljub sladkosti pa imajo nizek glikemični indeks.

Kapre so najbogatejši naravni vir flavonoida kvercetina med živili in delujejo protivnetno, podpirajo jetra ter pomagajo pri prebavi mesa – a le redki vedo zakaj.

Makova semena so med najbogatejšimi rastlinskimi viri magnezija in kalcija – strokovnjaki svetujejo 1–2 žlici na dan za podporo srcu, prebavi in spancu.

Lanena semena so med hranilno najbogatejšimi živili, a telo celih semen skoraj ne predela. Razlika med mletjem in namakanjem ni zanemarljiva za prebavo, hormone in srce.

Marelična jedrca vsebujejo amigdalin, ki se v telesu pretvori v cianid – že tri manjše koščice lahko pri odraslem presežejo varno mejo enkratnega vnosa.

Melona je več kot poletna osvežitev – bogata z antioksidanti, vitaminom C, kalijem in vlakninami aktivno podpira srce, prebavo, kožo in razstrupljanje telesa.

Pečena koruza z maslom je eden najhitrejših poletnih receptov, koruza pa ob tem prinaša tudi vlaknine, lutein in več pomembnih vitaminov. Največ teh koristi ponudi, kadar je čim bolj sveža ...

Biokemičarka Johanna Budwig je že leta 1952 zagovarjala kombinacijo lanenega olja in skute – strokovnjaki danes potrjujejo vrednost omega-3, ne pa diete kot zdravljenja.

Rdeč urin po pesi ni nujno razlog za paniko – pri 10–14 % ljudi se pojavi beeturia, pri pomanjkanju železa pa ta delež naraste celo na 80 %.

Kombinacija zelenega čaja in posnetega mleka velja med ljubitelji naravnih napitkov za priljubljeno podporo prebavi in splošnemu počutju po obilnejših dneh. Znanstveniki opozarjajo, da gre za blago pomoč telesu, ne za zdravilo ...

Riževa voda vsebuje ferulično kislino in antioksidante, ki po nekaterih raziskavah blažijo pigmentacijske pege – poceni trik iz kuhinje z znanstveno podlago.

Kronobiologija dokazuje, da ura obroka vpliva na presnovo in spanec enako kot izbira živila — tu je vodnik, kdaj jesti kaj.

Limonina lupina vsebuje do dvakrat več vitamina C kot sok – z enim preprostim trikom iz zamrzovalnika jo zlahka vključite v vsak obrok.

Preprost napitek z ajdo in jogurtom (ali kefirjem) po nekaterih ugotovitvah podpira prebavo in pomaga uravnavati krvni sladkor – recept je enostaven, sestavini pa splošno dostopni.

Recept po navdihu Johanne Budwig združuje omega-3 maščobne kisline, beljakovine in vlaknine v enem obroku – brez zdravstvenih obljub, a z dobro hranilno vrednostjo.

Odrasli naj bi zaužili vsaj 25 gramov vlaknin na dan, a večina tega ne doseže. Kaj se zgodi, ko jih dodate dovolj – in kje jih sploh najdete?

Povečan vnos prehranskih vlaknin je pri večini ljudi povezan z boljšim počutjem in urejeno prebavo, a to ni zdravniški nasvet – pri kroničnih težavah s prebavo se vedno posvetujte z zdravnikom ali dietetikom.

Iz surovega jajca telo absorbira le polovico beljakovin – iz kuhanega skoraj dvakrat več. Kaj še skriva popularna navada, ki jo mnogi podcenjujejo?

Kombinacija ekstra deviškega olivnega olja in svežega limoninega soka podpira prebavo, jetra in imunski sistem – a le, če jo uživate pravilno in z realnimi pričakovanji.

Z zavitkom vlečenega testa, skuto in kislo smetano do hrustljavega bureka iz domače pečice. Doma sami določite, koliko olja in soli gre vanj, zato je lahko okusna in nasitna jed za prigrizek ali kosilo ...

Kremasta torta z domačo skuto, ki preseneča z lahkotnostjo – skuta namreč v 100 g vsebuje kar 11 g beljakovin in le okoli 98 kalorij.

Suhe slive podpirajo prebavo, kosti in srce – in znanstvene raziskave to potrjujejo. Kaj se v telesu zgodi, če jih jeste vsak dan?

Ohrovt, špinača ali rukola ... med solatami so razlike v hranilni vrednosti presenetljivo velike. Nekatere so predvsem osvežilen vir tekočine, druge pa lahko k dnevnemu vnosu vitaminov in mineralov prispevajo bistveno več ...

Svetla (skipjack) tuna vsebuje trikrat manj živega srebra kot bela, ribolov pa je v zadnjih desetletjih bistveno zmanjšal smrtnost delfinov – a pasti so še vedno skrite.

Grozdje je razmeroma nizkokaloričen, sočen sadež, bogat z vodo, polifenoli in resveratrolom. Nekatere opazovalne raziskave ga povezujejo z nižjim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, a največ koristi prinaša, ko ga uživamo zmerno ...

Namočena chia semena vpijejo večkratnik lastne teže v vodi in ustvarijo gel, ki lahko po nekaterih ugotovitvah podaljša občutek sitosti. Gre za preprosto jutranjo rutino s štirimi sestavinami, ki lahko kot del uravnotežene prehrane ...

Brškinov čaj (Cistus incanus) vsebuje izjemno visoko koncentracijo polifenolov – raziskave potrjujejo podporo imunskemu sistemu, zaščito pred vnetji in ugoden vpliv na holesterol.

Japonska študija z več kot 13.000 udeleženci je pokazala, da redno uživanje citrusov lahko zmanjša tveganje za demenco. In to ni edina korist.

Pet sestavin, ki skupaj pospeši presnovo, krepijo odpornost in podaljšajo sitost – in meta-analiza 13 študij, ki stoji za tem.

Preprosta večerna mešanica jogurta, limone, ingverja, cimeta, peteršilja in medu je lahek, beljakovinsko bogat obrok, ki lahko v okviru uravnotežene prehrane podpre prebavo in občutek sitosti ...

Kislo mleko in glinena posoda – metoda, ki jo je poznala že marsikatera babica. Mlečnokislinske bakterije zavirajo kvarjenje, a strokovnjaki danes priporočajo hladilnik.

Raziskave kažejo, da jabolčni kis pred spanjem lahko zniža jutranji sladkor v krvi – a le, če veste, kako ga pravilno uporabiti.

Pravilno pripravljene kokice vsebujejo več antioksidantov kot večina sadja – a ali bodo vaš zaveznik ali sovražnik pri teži, odloča zgolj to, kaj jim dodate.

Šest vrst jajc, od prepeličjih do nojevih, se razlikuje po okusu, hranilni vrednosti in časih kuhanja – napaka pri gosjih ali račjih je pogostejša, kot si mislite.

Šest dostopnih živil – od zelja do lanenih semen – ki podpirajo zdravo prebavo in pomagajo pri vzdrževanju telesne teže. Koliko vlaknin resnično potrebujemo vsak dan?

Banana in avokado skupaj zagotavljata vlaknine, zdrave maščobe in dolgotrajno sitost – a le v kombinaciji z uravnoteženo prehrano in gibanjem.

Znanstvene raziskave nakazujejo, da lahko česen pripomore k podpori imunskega sistema in k uravnavanju ravni holesterola, jogurt pa njegovo moč z probiotiki dodatno podpre – in obenem omili njegov znameniti močni vonj.

100 g belega fižola pokrije več kot polovico dnevnih potreb po vlakninah in folni kislini – ter telesu pomaga pri razstrupljanju, nadzoru holesterola in dolgotrajni sitosti.

Oves naravno ne vsebuje glutena, a navzkrižno onesnaženje je pogosto – študija je pokazala, da ima kar 40 % živil z oznako "brez glutena" gluten nad varno mejo.