Znanstvena raziskava Penn State univerze je potrdila, da juha pred jedjo resnično zmanjša vnos kalorij – in to brez stradanja ali odrekanja.

Večina rdečih pik je povsem nenevarna, a če se jih nenadoma pojavi veliko, je to lahko signal, da jetra ne delujejo optimalno. Kdaj k zdravniku in kaj vam pomaga prehrana.

Toast, banana in kamilični čaj niso naključje – strokovnjaki razlagajo, katera živila po bruhanju zares pomagajo in česa se je treba strogo izogibati.

Kapre so najbogatejši naravni vir flavonoida kvercetina med živili in delujejo protivnetno, podpirajo jetra ter pomagajo pri prebavi mesa – a le redki vedo zakaj.

Melona je več kot poletna osvežitev – bogata z antioksidanti, vitaminom C, kalijem in vlakninami aktivno podpira srce, prebavo, kožo in razstrupljanje telesa.

Pečena koruza z maslom je eden najhitrejših poletnih receptov, koruza pa ob tem prinaša tudi vlaknine, lutein in več pomembnih vitaminov. Največ teh koristi ponudi, kadar je čim bolj sveža ...

Sok korenja, rdeče pese in jabolka po nekaterih ugotovitvah podpira naravne procese čiščenja jeter in ledvic – a le, če ga pripravimo v pravem vrstnem redu in razmerju.

Ajurveda, tisočletna indijska modrost, ponuja preprosta pravila tudi za pitje vode – od tega, da naj bi bilo bolje piti sede in po požirkih, do tega, zakaj si mnogi ljubitelji te tradicije raje privoščijo vodo sobne temperature.

Jajčna lupina je skoraj v 95 % kalcijev karbonat – in namesto v koš lahko pristane v vrtu, kuhinji ali celo pri drobnih kožnih nevšečnostih.

Suhe fige po sušenju vsebujejo do 70 % sladkorja – a ob pravem času dneva in pravilno pripravljene so med najbolj hranljivimi prigrizki, kar jih poznamo.

Kumare so do 96 % sestavljene iz vode in imajo le okoli 16 kalorij na skodelico. Preverjen tridnevni jedilnik z že preračunanimi kalorijami je lahko preprost način za kratko razbremenitev brez stradanja, ki pa ga je smiselno jemati kot premor.

Sok iz suhih sliv ni le mit: klinična študija je potrdila, da suhe slive pri zaprtju delujejo bolje od psiliuma, poleg tega pa slive vsebujejo kalij, železo in antioksidante.

Sadni sokovi, sladkani kosmiči in procesirano meso so med živili, ki po mnenju prehranskih strokovnjakov zjutraj bolj škodijo kot koristijo – in obstajajo boljše zamenjave.

Vsak list zelene solate skriva vitamine, minerale in laktukarij – snov, ki po znanstvenih ugotovitvah izboljša kakovost spanja brez stranskih učinkov.

Namočena chia semena vpijejo večkratnik lastne teže v vodi in ustvarijo gel, ki lahko po nekaterih ugotovitvah podaljša občutek sitosti. Gre za preprosto jutranjo rutino s štirimi sestavinami, ki lahko kot del uravnotežene prehrane ...

Japonska študija z več kot 13.000 udeleženci je pokazala, da redno uživanje citrusov lahko zmanjša tveganje za demenco. In to ni edina korist.

Težka, ocvrta in bela živila v vročini telo obremenjujejo bolj, kot si mislite. Kaj jesti in čemu se izogniti, da boste poleti lažji in bolj vitalni.

Voda Fiji res prihaja z arteškega vodonosnika na Fidžiju – a leta 2006 so v njej odkrili arzen, njeno vodstvo pa sedi v Los Angelesu.

Face-mapping je star več kot 3000 let, a znanosti ga ne potrjuje. Kljub temu nasveti, ki jih prinaša, pogosto sovpadajo z dokazanimi smernicami za zdravo kožo.

Brokoli vsebuje do 89 mg vitamina C na 100 g in snov sulforafan, ki jo znanstveniki po nekaterih ugotovitvah povezujejo z zaščito kože pred posledicami sončnega sevanja. En trik pred mešanjem pa po izkušnjah mnogih podvoji učinek.

Šampinjoni so med najboljšimi naravnimi viri antioksidantov in vitamina D – raziskave kažejo, da njihovo redno uživanje znižuje tveganje za prezgodnjo smrt.

Preveč limon lahko povzroči drisko, kisli refluks in bolečine v trebuhu – kar velja tudi za otroke. Tukaj je, kdaj postane limona tvegana.

Slovenci povprečno zaužijemo več kot dvakrat preveč soli na dan - in poleti to telo občuti še bolj. Preverite, katera živila so največji krivci in zakaj jih je pametno omejiti.

Obrazne vaje res delujejo: pilotna študija je pokazala, da so udeleženke po 20 tednih izgledale skoraj tri leta mlajše. Tukaj je 8 konkretnih vaj.

Nekatera živila telo poleti segrevajo in ga dodatno obremenjujejo – med njimi so presenetljivi kandidati, ki jih marsikdo uživa ravno v tej sezoni.

Kumkvat je eden redkih sadežev, ki jih uživamo v celoti – z lupino vred – in po dosedanjih analizah sodi med bogatejše naravne vire vitaminov A, C in E ter redkih omega-7 maščobnih kislin.

Tridnevna dieta iz dveh dostopnih živil lahko pomaga razbremeniti telo, a del izgube teže je voda – strokovnjaki priporočajo največ kilogram na teden.

Zatekanje gležnjev je pri večini ljudi povsem neškodljivo, včasih pa je le opomnik telesa, da je čas za nekaj sprememb. Gibanje in kompresijske nogavice so med ukrepi, ki jim po ugotovitvah stroke lahko zaupamo.

Trije domači triki za hitrejše celjenje modric, zakaj encim bromelain v ananasu res deluje in kdaj je modrica lahko opozorilni znak telesa.

Oster vonj potu po amonijaku je medicinski znak, da telo sežiga lastne beljakovine – pogosto zaradi premalo ogljikovih hidratov ali prekomerne vadbe.

Lubenica je bogata z vitamini in antioksidanti, a njen izrazit diuretični učinek zvečer moti spanec in prebavo – strokovnjaki priporočajo uživanje vsaj dve uri pred spanjem.

Preveč kortizola vas izčrpa in redi, premalo pa vodi v depresijo in nizek tlak – kaj sploh veste o hormonu, ki uravnava vaš dan?

Nutricisti priporočajo pol skodelice borovnic na dan – več pa lahko povzroči prebavne težave. Manjše, temnejše in domače sorte skrivajo bistveno več zdravja kot velike gojene.

Paradižnikov sok, ingver, limona, poper in zelena v enem kozarcu – preprost recept, ki ga strokovnjaki priporočajo pred obrokom za boljšo prebavo in hitrejši metabolizem.

Poletni paradižnik naj bi vseboval več likopena kot zimski – nekatere raziskave to snov povezujejo z nižjim tveganjem za srčno-žilne bolezni in določene vrste raka.

Maslo, parmezan, česen in peteršilj — preprost namaz, ki bučke spremeni v sočno poletno jed brez glutena, primerno tudi za LCHF prehrano.

Vsebuje 96 % vode in manj kot 10 kalorij na 100 gramov – kumara hidratira, razbremeni prebavo in hladi telo, pa jo večina od nas šteje le za dodatek k solati.

Že izguba 1–2 % telesne tekočine zmanjša naše sposobnosti – NIJZ to potrjuje. Telo to sporoča skozi suho kožo, bolečine v sklepih, lakoto in jutranjo utrujenost, še preden začutimo žejo.

Prečiščene omega-3 maščobne kisline praktično ne vsebujejo purinov, zato jih bolniki s protinom lahko uživajo – a le v pravi obliki.

Sonce spodbuja sintezo vitamina D, uravnava razpoloženje in podpira spanec – pozimi pa ima kar 80 % Slovencev tega vitamina premalo.

Narava ponuja koromač, šipek, regrat, meliso in čemaž – zelišča z dokazanimi učinki na prebavo in presnovo, ki jih zlahka vključite v vsakdanjo rutino.

Ledeno mrzla pijača sredi poletne vročine se zdi najbolj osvežilna možnost, a prebavi in hidraciji telesa pravzaprav bolj prijata voda sobne temperature ali mlačen čaj.

Znoj sam po sebi je brez vonja – vonj ustvarijo bakterije na koži. Zeleni smuti s peteršiljem, zeljem in limono lahko po nekaterih ugotovitvah pripomore k svežejšemu telesu.

Hren vsebuje dvakrat več vitamina C kot limona, deluje protimikrobno in po izročilu podpira dihala ter prebavo – a njegova prava moč je pogosto spregledana.

Preprost domači recept z znanstvenim ozadjem: kaj sestavine dejansko naredijo za vaše telo in zakaj je hidracija – ne alkalizacija – tisti pravi razlog za pripravo tega napitka.

Telo vsak dan proizvede okoli 1,5 litra sline – in njena barva, okus ter količina so lahko prvi pokazatelji refluksa, hormonskih motenj ali okužb.

Suha koža, mravljinčenje, temne črte pod nohti in otekanje – znaki na stopalih, ki jih pogosto spregledamo, so lahko med prvimi opozorili ščitnice, sladkorne bolezni ali kožnega raka.

Pomanjkanje joda lahko po nekaterih ugotovitvah vpliva na koncentracijo, energijo in delovanje ščitnice, slovenska prst pa velja za razmeroma revno z jodom – zato je vredno vedeti, kako telesu poleti pomagati.

NIJZ priporoča do 2 litra tekočine na vroč dan – a tudi prava hrana šteje. Osem živil, ki poleti skrbijo za hidracijo, sitost in energijo.

Po nekaterih ugotovitvah ima tudi do tretjina odraslih po svetu zamaščena jetra, kar lahko moti sposobnost telesa, da železo pravilno izkoristi.